Skozi zgodovino se je pojavilo ogromno različnih modelov dojemanja obstoja in razlag za vse, kar se nam dogaja.
Tako naprimer privrženci krščanstva sledijo (vsaj delno) desetim božjim zapovedim, ki po njihovem prepričanju odrešijo dušo grehov in gre ta po smrti v t.i. raj… v nasprotnem primeru pa v pekel…Luciferjevo kraljevino in leglo zla… To je le en izmed številnih modelov in omenil sem ga le, ker je najbolj razširjen, menim pa, da vsak od teh modelov sveta, pa naj bo to buddizem, hinduizem in vsi ostali “izmi”, prikazuje le različne verzije enega in istega koncepta.
V zadnjih nekaj dekadah je vse več ljudi pričelo iskati nove odgovore…”jah…t’ko je” nam ni več dovolj. Pojmi, kot naključje, izgubljajo naše zaupanje in očitno je človeška rasa končno dorasla do “nekaj več”..saj veste “kar je bilo znanstvena fantastika včeraj, je znanost danes”. Enako je z našim dojemanjem.
Sam se s to tematiko ukvarjam že od mladih nog, preučil sem že kar nekaj tehnik samospoznavanja, nekatere so pustile sled, nekatere ne, vsekakor je bilo vredno truda….več pogledov, več znanja. Čez čas sem razvil svoj pogled na realnost in naše obnašanje do nje.
V tem modelu je človek sam stvaritelj svoje realnosti in so nalključja smatrana kot pomanjkanje znanja o določenem procesu. V mojem svetu ne veljajo zakoni fizike, ker Newtona nisem poznal osebno in mu zato ne zaupam na besedo. Vem, da je ljudem dal videti učinke gravitacije, obstajajo pa ljudje, ki nam lahko pokažejo marsikaj, v kar plehka znanost še ne verjame…ŠE…, so pa na dobri poti:)
Tukaj so vsi čarovniki, iluzionisti, klovni in igralci…. pa dajmo na kratko obdelati par vsesplošnih vprašanj, kot so :
- ” Zakaj se mi to dogaja?” …Ne dogaja se samo tebi 
- ” Že ves čas se vrtim v začaranem krogu, kako naj pridem ven?”…Se pravi…Ne verjameš v dobre vile, verjameš pa v nek začaran krog?…Dragi moji…vrti se človek okrog svoje lastne osi (vedno te nekaj v tebi drži nazaj…V TEBI) , ker nimamo dosti poguma, da si izberemo smer !!
- “ Kako naj se zvlečem iz tega sranja?”….Kot Lažnjivi Kljukec..primeš se za lase in potegneš iz….blata. Odgovore iščemo ponavadi zunaj, pozabili smo pa, da je vse zapisano v nas…vsaka končna rešitev pride vedno od znotraj in mi tega nihče ne bo zanikal !
..in, meni osebno najljubše…
- ” Kaj naj naredim? “….PA KARKOLI !!!! PREMAKNI SVOJE ZAKRNELE KOSTI IN POSKUŠAJ VSAJ USTVARIT KAKO MALENKOST….PA NEHAJTE ŽE ENKRAT POSLUŠATI MNENJA DRUGIH, KI VAM GOVORIJO “NE BO ŠLO”….A STE ŽE IMELI KDAJ KORIST OD NJIH?
ODLOČITEV JE VAŠA….VAŠA,VAŠA IN ŠE ENKRAT VAŠA !!!!
Najbrž se vam je že zgodilo, da si nekaj zelo aktivno ne želite, pa točno “po Murphyji” se vam to zgodi. Stvar je tukaj v tem, da TISTO, KAR LOVIMO, BEŽI PRED NAMI, TISTO, PRED ČEMER BEŽIMO, PA LOVI NAS!!! PIKA….Vsak ima možnost izbire svoje poti iz tiste točke, kjer se nahaja in edino, kar nas ovira, je naš lasten razum. Že v otroštvu nam v glave vbijajo ideje o tem, da je treba razmišljati z glavo in racionalno sprejemati odločitve…tukaj se pa zalomi…naš um je zelo primitivno orodje, popolnoma nezanesljivo in….do kam vas je pripeljal ta vaš razum….evo ga odgovor na “zakaj sem tukaj, kjer sem?”….neposlušanje svoje intuicije, duše, srca…karkoli lahko vtaknete tukaj, poanta se ne spremeni…..kot pravijo že stoletnja ” srce ve vse, le pogum je treba imeti, da mu sledimo”…aja…POGUM je tukaj mišljen kot POGubljeni UM, kar seveda daje proste roke intuiciji….pomislite samo kje bi bili, če bi vam bilo dovoljeno sanjati in slediti tem sanjam…evo jo TESNOBO nekje globoko, ki nam greni življenje, ker se preveč opiramo na mnenje UMa in mnenja drugih…Spomnite se občutka, ko ste kljub vsem “ne” naredili nekaj po SVOJE….brez vesti…pa še nekaj dobrega se je izcedilo …spomnite se tega občutka. Nekakšna toplina v prsnem košu, lahkoten “nasmešek” čez celo faco in nobene misli.
Um riše našo realnost le na podlagi petih čutil in že obrabljene informacije iz okolja, na podlagi mnenj drugih in njihovih izkušenj..Um ni sposoben ustvarjati ničesar novega…Kaj pa če vam povem, da je količina novega neizčrpna…Podatki o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti se shranjujejo v informacijskem polju (podrobneje o njem v nasledjnih lekcijah), le dostopa nimajo vsi do tja. Lahko si ga predstavljate kot nekakšen kordinatni sistem ali matrico sestavljeno iz milijard in milijard različnih variant poteka dogodkov in izgradnje realnosti….in ne bo jim konca…Ogromno slik in zvokov, resničnosti in poti…le izbrati si je treba paleto barv in si narisati svojo lastno resničnost.
Razlog, da se vam dogaja, česar se izogibate, je človekova neizpodbitna lastnost, da si sam polena meče pod noge…in v glavo. Največ polen si zmečemo na pot z mislimi in dvomi, ki so , kot vemo produkt razumske dejavnosti…če ‘čte.
V glavi je teh strahov in dvomov na pretek, skozi leta so se zarili globoko v podzavest, da naši t.i. duši preprečijo možnost prave izbire – dostopa do informacijskega polja….obenem pa dobro vemo….SRCE NE LAŽE…..
Predstavljajte si samo za minutko, da ste kar naenkrat svobodni…lahko počnete, kar vam paše…sonce greje, pivo je vedno mrzlo, zrak pa čist…barve so igrive, policaji nasmejani, denarja je na pretek in mu ni konca..brezpogojna ljubezen do življenja pa postane vsakdanjik. Predstavnjajte si, kako se prebujen otrok znaotraj vas razmetava po ogromnem travniku…saj ni važno, kaj bo potem…ni pomemben dež za horizontom, ne klopi in komarji, ne lisičje pasti…sprejemaš lepoto tako kot je…SEDAJ IN TUKAJ…ne izgubljaš časa….lahkoten občutek a ne?
…Kaj pa misli pravijo?…Poslušajte zdaj svoj um, kaj vam govori…najbrž bo kaj takega: ” ti pa si optimist”, “to ni možno”…Pa res ni….zakaj?…..odločili ste se že dolgo nazaj, da ni možno…V bistvu se je vaša pametna, naučena in vseveda glava odločila namesto vas.
Naj vam zdaj povem, kaj se je zgodilo meni…kratka renična zgodbica:
Zgodnje popoldne, okrog enih. Prilezem iz sobe ves “jutranji”, glava polna misli (dreka), sploh jim ne morem sledit več, dovolj je bilo že to, da sem v pepelnik stopil in to z levo nogo, naravnost iz postelje. Na poti do WCja se spotaknem ob psa, ležečega sredi hodnika (žival je ogromen labradorec in se je stegnil čez pol hiše)…”Pa jebenti, kje si se ti zdej najdu navsezgodi zutri, glih zdj in tuki..,a bi me rad fentu?!!” …Ne ne…nujno kava. Brezokusna brozga, ki sem si jo skuhal sam..vs tečen, brez kančka ljubezni. Zunaj dež…evo ga …še ta vreme posran…ufff…da nismo 13-ga…srečam punco, ki me nekam napeto gleda…boji se me…verjamem, da sem po takem jutru strašen in grozen in….sploh. Vem, kaj si misli…”evo ga, spet ves zoprn pa zamorjen”..prav ima, če imam pa toliko stvari za naredit, pa tja it, pa tja poklicat, pa to pa un pa tret…v glavnem, sami problemi. Čez nekaj časa sem opazil, da me ima moja kraljična že dovolj. Med mojim živčnim tavanjem po dnevni sobi, se postavi predme (čudež, da je nisem pohodil, ker je pač to taka mala ljubka zadevca) in mi z napol začudenim, napol igrivim glasom reče:
” Ej, pa ti ne morš enga dneva prežvet, ne da bi si ga s kako bedarijo uniču, a ne? Ti prou RABŠ neki, da te sprav ob živce!!!”
Takrat sem se spomnil, da si ljudje sami delajo probleme in niso srečni, če ne gre kaj narobe. Niso navajeni, ne znajo sprejeti dejstva, da je v bistvu vse OK. Če je vse lepo, se jim zdi prelepo in takoj najdejo neko bedarijo, da se lahko sekirajo okrog nje…pa vreme, pa vlada, pa recesija, pa položnice, fuzbal, aids, ptičja gripa, prašičja gripa, zdravje, starši, potresi, vulkani, inflacija, šola, služba, avto, otroci, vojna, revščina, globalno segrevanje, družbeni status, sosed z novimi vrati, soseda z novo frizuro, rasizem, separatizem, kapitalizem…..izem……A sploh še rabim naštevat?
Dost vas mam !!!!
Do naslednjič van dajem nalogo:
Zjutraj se nasmehnite in cel dan posvetite iskanju lepih stvari. Tudi, če so majhne ali banalne…me ne zanima…Ni vam treba verjeti, da so tam. Hočem, da to veste !!! Veste in sprejmete kot neizpodbitno dejstvo….IN NEHAJTE SE ŽE ENKRAT UNIČEVAT !!!!
Rad vas mam, pa vas sploh ne poznam….
….Ali vi sebe?
ARIVEDERČI…al neki 
…aja….preberite si še TALE blogec na temo polnega življenja od mojega frenda. Če bi pa radi delali denar na spletu, pa kliknite tule.
